Zakaj so golobi zdaj odkrili njihov balkon v tretjem nadstropju? Je kriva hrana za ptiče ali leseni pod? Zakaj so se tudi po namestitvi mreže še tako trudili priti na njihov balkon, čeprav je sosednji odprt in jim ponuja enake razmere? Kdaj bo varno sneti mrežo? Ali se bo par vrnil ob naslednjem gnezdenju? »Na marsikatero vprašanje nimam odgovora,« pravi Tjaša Zagoršek iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Zelo verjetno golobe na balkonu privlačilo hrana, mir ali kaj drugega. Po vsej verjetnosti za to ni kriv leseni pod, najverjetneje bolj hrana za ptiče. Tudi tega, ali se bodo vrnili in kdaj, ne zna povedati. »Vse je odvisno od okoliščin: koliko hrane jim je na voljo, koliko miru v času gnezdenja, tako da je najprej treba ugotoviti, zakaj jim je prav njihov balkon tako simpatičen. Svetujem, da odstranijo vse dostopne vire hrane in še naprej obdržijo mrežo, sicer pa smo za nasvete dostopni tudi na Ornitofonu,« je povedala sogovornica. Po njenih besedah je urbano okolje za golobe privlačno, ker jim ponuja ustrezna gnezdišča in počivališča, zagotavlja varnost pred plenilci in lahko dostopne vire hrane, pozimi pa za nekaj stopinj višje temperature kot v neposeljenih območjih.

Človek je že davno začel gojiti skalne golobe, pobegli primerki pa so v človeških naseljih, v Evropi okoli 11. stoletja, oblikovali samostojne populacije »domačih« golobov. Danes skalnega in domačega goloba obravnavamo kot dve obliki iste vrste (skalni golob), ki se medsebojno (znotrajvrstno) križata, zato njune populacije težko razlikujemo. Prav zato, ker so naravni habitat skalnega goloba obmorski klifi, skalne stene in jame, golobi zelo radi gnezdijo v nišah in na balkonih višjih stavb, v stanovanjskih blokih, cerkvah in podobno.

»Toda ‘težave’, ki jih imajo z njimi in tudi nekaterimi drugimi živalskimi vrstami ljudje v mestih, izvirajo iz človekovega odnosa do njihove navzočnosti. Ta pa pogosto temelji na napačnih prepričanjih ali pomanjkljivem poznavanju, zato je pomembno ozaveščanje. Današnja zakonodaja, utemeljena na sodobnih ekoloških spoznanjih in etiki, ne dopušča drastičnega poseganja v njihove populacije,« je še poudarila sogovornica.

Kontracepcijska koruza zdaj sporna

Po podatkih iz novega Atlasa ptic Slovenije naj bi v Ljubljani gnezdilo od 9608 do 11.320 parov domačih golobov. Gnezditvena gostota je največja v središču mesta in se zmanjšuje v obmestni kulturni krajini. Ni pa znano, kakšen je status gnezdeče populacije domačega goloba v Sloveniji, zato v DOPPS tudi ne morejo oceniti, ali se populacija v Ljubljani veča ali manjša.

Dr. Martin Dobeic, profesor na ljubljanski veterinarski fakulteti, ki se je problematike golobov v Ljubljani po naročilu mestne občine lotil leta 1998 s sodelavci kot vodja projekta Akcija Mestni golob, je povedal, da so jih takrat našteli med 12.000 in 15.000. Tudi on danes predvideva, da jih je v prestolnici okoli 20.000. A ker so se v mestnih središčih razširile tudi vrane, ki so sicer dnevni migranti iz okolice, je že opaziti, da nekoliko izpodrivajo golobe.

Zadnjih šest let populacije ne spremljajo več natančno, niti je načrtno ne zmanjšujejo. »Med letoma 1998 in 2004 smo jih poskusno hranili s tako imenovano kontracepcijsko koruzo, s čimer nam je, denimo, v Dravljah v treh letih uspelo zmanjšati populacijo golobov kar za 70 odstotkov. Potem pa je taka oblika uravnavanja populacije postala nesprejemljiva tako z etičnega kot ekološkega vidika, torej tako zaradi živali kot zaradi vnašanja progesterona v okolje. Med letoma 2005 in 2014 smo zato uravnavanje številčnosti golobje populacije nadaljevali z golobnjaki, v katerih se izležena jajca zamenjajo z umetnimi, kar živalim ne povzroča stresa, hkrati pa ne posegamo v okolje. Po Ljubljani smo jih postavili 11, in če bi jih trideset, kot smo načrtovali, bi lahko število golobov zmanjšali za okoli 30 odstotkov. Čeprav so golobnjaki še danes najbolj sprejemljiva oblika uravnavanja, ki jo uporabljajo v vseh večjih mestih, od Pariza do Amsterdama, jih Ljubljančani niso preveč dobro sprejeli, čeprav rešujejo še en vidik – sociološki. Kljub prepovedim se bodo vedno našli ljudje, ki bodo, tudi zaradi osamljenosti, krmili golobe, kar pa je navsezadnje najmanj moteče prav okoli golobnjakov, kjer se živali tako in tako zbirajo,« je povzel sogovornik.

Sicer pa je mestna občina leta 2015 sprejela odlok o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin, v katerem so omenjeni tudi prekrški pri hranjenju živali, globa za posameznika je 100 evrov, na kar upravniki stanovanjskih sosesk pogosto opozarjajo stanovalce. Hranjenje privablja golobe, zaradi obilja pa se tudi bolj razmnožujejo.

Na Jesenicah, denimo, je globa za odlaganje hrane oziroma hranjenje prostoživečih ali zapuščenih živali na vseh javnih površinah celo 200 evrov. Leta 2017 so opazili, da so se v nekaterih predelih močno namnožili golobi, zato so občane pozivali, naj jih ne hranijo in naj jim preprečijo možnost gnezdenja, izrekli so tudi nekaj glob.

Kako je danes, tri leta pozneje? »Na izpostavljenih mestih, napuščih streh, frčadah, balkonih in podobno so lastniki objektov postavili fizične ovire, ki so preprečile zadrževanje golobov. Največ golobov je še vedno v najbolj naseljenem delu, na Plavžu, kjer prevladujejo bloki in stolpnice, a večjih težav ne povzročajo. Zdaj je v strnjenih naseljih večja težava hranjenje potepuških mačk, zaradi preobilja hrane pa se veča tudi število glodavcev,« so nam povedali na jeseniški občini.

Hranjenje in ostanki hrane

Kadar je zaradi golobov, njihovih iztrebkov ali kadavrov ogroženo javno zdravje, je za to pristojen zdravstveni inšpektorat. »Na podlagi prijave opravi inšpekcijski pregled in nato zaprosi NIJZ za strokovno mnenje, ali so razmere nevarne za pojav nalezljivih bolezni in ali ogrožajo javno zdravje. Inšpektorat odredi ukrepe, ki jih je predlagal NIJZ, denimo čiščenje, razkuževanje in namestitev fizičnih ovir, ki preprečujejo posedanje in zadrževanje golobov,« je povedala zdravstvena inšpektorica Deana Potza.

A v zadnjih dveh letih so prejeli skupno nekaj manj kot dvajset prijav, med njimi je bila večina povezanih s krmljenjem golobov, zadrževanjem oziroma posedanjem golobov in kopičenjem njihovih iztrebkov na površinah, nekaj prijav je bilo povezanih z golobjimi kadavri. Tudi ona je opozorila, da bi se problem posedanja golobov in kopičenja njihovih iztrebkov zmanjšal, če ljudje golobov ne bi krmili in jim puščali ostankov hrane.

Kot je povedal Martin Dobeic, so v Ljubljani med letoma 1998 in 2014, torej poldrugo desetletje, spremljali tudi zdravstveno stanje golobov, a so ugotovili, da tveganje za zdravje ljudi zaradi golobov ni bilo veliko, ker v prevelikem številu niso bili okuženi z boleznimi, ki bi se prenašale na človeka. »So pa bili v večjem številu okuženi z boleznimi, ki se prenašajo znotraj populacije, kar je ogrožujoče za zdravje golobov, ki imajo zaradi slabih življenjskih razmer pogosto oslabljen tudi imunski sistem,« je še poudaril.